Home / Motošport

DTM Misano

Italijanska fešta

 

Seveda imajo Italijani radi dirkanje, o tem ni nobenega dvoma. Ne samo Ferrari in Rossi, za Italijane je dirkanje, po nedeljskem obisku maše, ter nogometne tekme, to najpomembnejša postranska stvar na Svetu. To se je videlo tudi na DTM dirki na dirkališču Marca Simoncellija v jadransko-obmorskem Misanu.

Vreme nam je bilo skoraj naklonjeno. Če ne bi vsake toliko časa mesta malo poškropil skoraj angleški »drizzle« bi bilo idealno. Ne preveč vroče, skoraj malce hladno za lokacijo in letni čas, vendar je to odlično. Po navadi je v paddocku vroče kot v peklu, že ob sramežljivem soncu, če pa pripeka, potem je tam nevzdržno. Tako imam sam raje nekoliko bolj »zadržano« vreme, sploh v Misanu, kjer zna biti res peklensko.

Pa še ena stvar je bila nekaj povsem novega za DTM; nočna dirka. Jasno, da v svetu dirkaštva nočne dirke niso nič prav posebnega, saj že stoletje poznamo 24 ur LeMansa in še katero nočno dirko, vključno z F1. Je bilo pa to nekaj novega za DTM. In meni je sedlo! Sicer je potem dopoldne, ko se na dirkališču nič ne dogaja, precej dolgčas, ampak tudi sprehod in nekaj kapučinov v Misanu ni bila ravno katastrofa. Prav tako je bila to novost za kar nekaj dirkačev, seveda pa ne za tiste, ki redno tekmujejo v 24-urnih dirkah. Teh pa tudi ni tako malo.

Popoldne se je začelo povsem nedirkaško; s tonsko vajo za večerni koncert. In to nikogar drugega kot italijanske legende Gianne Nannini. Gianna je vsekakor povezana z dirkanjem. Njen brat Alessandro Nannini je bil v zlatih letih – v časih Senne, Prosta, Bergerja, Alesija in ostalih legend, dirkač v najprestižnejšem motošportu na Svetu, v Formuli 1! Po helikopterski nesreči pa je moral zapustiti F1 in presedel se je v takratni ITC (International Turing Championchip), kar ni bilo nič drugega kot novo ime za DTM. DTM se je takrat srečeval s hudo krizo in Nemci so prosili Bernia Eccelstonea, da bi jim pomagal. In jim tudi je; in najprej je spremenil ime! No, takrat je v ITC/DTM vozil tudi legendarni Alessandro.

Tega se dobro spomnim, ne samo zaradi »moštvenih dirk«, kjer sploh ni bilo pomembno kdo je najhitrejši, ampak kdo potrebuje največ točk za končno zmago. Dobro se spominjam tega obdobja (bil sem urednik revije Grand Prix) tudi zaradi Alfe. Alfa Romeo pa še zdaleč ni bila pomembna samo zaradi dirkanja, ampak tudi zaradi paddocka. Kam pa naj bi drugače hodili na jutranji ekspreso in opoldanske makarone? In ekspreso ti je s kavo iz njegovega podjetja, skuhal nihče drug kot Alessando Nannini, če le ni imel dirkaških obveznosti. In bil je hudičevo dober ekspreso! To je bil eden izmed najzanimivejših šankov v mojem življenju! Danes takega v DTM-u ne dobiš – ne šanka in ne ekspresa! In Alessandro je prišel v Misano obiskat svojega starega rivala/prijatelja Gerharda Bergerja, ter dirko DTM-a.

No, prej smo končali pri ženskem delu družine Nannini; že popoldanska tonska vaja je pokazala, da koncert ne bo kar tako. Gianna ima v Italiji množico oboževalcev, čeprav je pred leti močno ujezila Vatikan, ko je na majici nosila napis »God is a woman«. In če zraven prištejemo še to, da je zaprisežena lezbijka, potem veste, da jo Vatikan in tercialna Italija ne obožujeta preveč. Ampak koncert je bil resnično nekaj posebnega. Koliko energije je v tej babi, kakšna moč in kakšna profesionalnost. Ter seveda italijanski oboževalci, ki znajo vsako njeno pesem na pamet. To je bil eden najboljših koncertov na katerim sem bil.

Jasno je bila tudi dirka nekaj posebnega; zaradi noči, zaradi tega, ker večina dirkačev s tem dirkališčem nima veliko skupnega in zaradi prej omenjenega »drizzla«. Tako zanimive dirke že dolgo ni bilo. Na koncu sobotne dirke pa je zmagal Paul DiResta drugi je bil Robin Frijns, tretji pa domačin  Edoardo Mortara. Pravzaprav pa je bilo najbolj pomembno 13 mesto, ki ga je osvojila še ena legenda, ne samo motošporta, ampak legenda svetovnega slovesa; Alssandro Zanardi. Kljub velikim imenom DTM-a, med katerimi najdeš tudi zmagovalce LeMansa, pa dirkače F1, pa ne vem še koga, je bil prva zvezda misanske dirke prav Alex! Ampak o Alexu v našem posebnem prispevku.

Če je bil v soboto odličen, je bil v nedeljo fenomenalen, saj je osvojil, reči in piši, kar 5. mesto. Že če bi bil povsem nehendekipiran in za polovico mlajši in bi kot gostujoči dirkač osvojil 5. mesto, bi bilo to fenomenalno. Zame pa je bilo ta rezultat pravi čudež! In ja; brez najmanjšega dvoma! Alex Zanardi je čudežni mož v vseh pogledih!

Tudi nedeljska dirka je bila nadvse zanimiva! Na njej je slavil prvič slavil Joel Eriksson pred ponovno odličnim domačinom Edoardom Mortaro, tretji pa je bil René Rast.

Besedilo: Anže Lemež

Foto: Primož Lemež