Home / Motošport 2

Dirkaška legenda vseh legend!

Alessandro Zanardi

 

Alessadro Zanardi se je rodil leta 1966, samo da vemo o katerem in kakšnem možu govorimo. Njegova dirkaška pot se je začela povsem normalno. Vozil je kart, potem nižje serije formul, leta 91 pa se je začela njegova kariera v F1. Tudi tu povsem običajno; kot testni voznik, kot voznik, ki je zamenjal poškodovane dirkače moštev (tako je leta  1992 zamenjal poškodovanega Christiana Fittipaldija v Minardiju), leta 1993 pa je podpisal pogodbo z Lotusom.

Vendar pa je že takrat imel težave z nogami. Zbil ga je motorist, ki je zapeljal tudi preko njegovih nog in že takrat je utrpel več zlomov. Sicer se je vrnil, vendar pa so poškodbe pustile svoje. Bil je sicer dober, vendar se je vedelo, da ne bo šampion. Potem, ko se je preizkusil še v nekaterih drugih serijah (Porsche Super Cup), se je leta 1995 preselil čez lužo v serijo Cart. Tam pa se je njegova legendarna kariera šele začela. Že prvo leto je bil razglašen za novinca leta s tremi zmagami in šestimi prvimi štartnimi položaji. Njegova zmaga in legendarno prehitevanje v Corkscrew cornerju v Laguni Seci, se je zapisala med naj dogodke v zgodovini tega športa. To je eno najbolj norih prehitevanj v zgodovini. Vsem ljubiteljem priporočam (večkratni) ogled na youtube-u! Pa ni ta zmaga postala legendarna samo zaradi prehitevanja, ki je mimogrede navrgla tudi skupno zmago Jimmyju Vasserju, njegovemu moštvenemu kolegu. Ta zmaga je postala legendarna tudi zaradi slovitih »doughnatov«. Na tej dirki se je torej rodilo proslavljanje s slovitim vrtenjem dirkalnika na mestu in puščanjem sledi gum v obliki ameriških krofov z luknjo v sredini! Alex je čez lužo z dvema zmagama v prvenstvih let 1997 in ’98, postav več kot samo legenda in eden najbolj priljubljenih dirkačev vseh časov.  Njegovi čezlužni uspehi pa so prepričali tudi šefe v F1, da so se spet začeli zanj resno zanimati. Tako se je Alex »vrnil domov« k moštvu Williamsa. Vendar pa vrnitev ni bila tako uspešna; Frank in Alex sta se predčasno razšla, Alex pa se je ekspresno vrnil v serijo Cart.

Potem pa se je zgodil Lausitzring. Ena izmed najbolj grozljivih nesreč v tem športu. Alex se je iz zadnjega štartnega mesta uspel prebiti v vodstvo(!), vendar pa je v zadnjih krogih pri veliki hitrosti več kot 300 km/h (zaradi prehladnih gum, ki jih je malo pred tem zamenjal) izgubil kontrolo nad avtomobilom in treščil v zaščitni zid. Verjetno ne bi bilo nič hudega, če v njegov – na sredi dirkalne steze – stoječi dirkalnik ne bi z vso hitrostjo treščil Alex Tagliani. Alex Zanardi je imel veliko srečo, da takrat ni umrl. Na poti v bolnišnico so ga kar devetkrat oživljali, vendar so ga uspeli rešiti, rešiti pa niso uspeli njegovih nog. Alex je ostal paraplegik!

Kakšen karakter! Ko so ga v naslednjih dneh prišli obiskati njegovi dirkaški kolegi, jim je grozil, da bo po novem še hitrejši, saj bo zaradi tega, ker nima nog, lažji kot oni in bo imel zato prednost. Vendar takrat nihče ni prav zares verjel, da se bo vrnil v dirkalni avto! Pa se je. Dolga leta je tekmoval v svetovnem prvenstvu turnih avtomobilov WTCC za moštvo BMW in večkrat tudi zmagal v svojem zanj posebno predelanem avtomobilu. Že če dirkaš s štirimi zdravimi okončinami je to naporno, če pa dirkaš samo z dvema pa je to verjetno tako težko, kot ve samo Alex.

Že napoved njegovega nastopa kot gostujočega voznika za BMW je bila velik dogodek. Njegov dejanski nastop na italijanski dirki DTM-a pa vrhunski motošportni dogodek! Cela vrsta intervjujev (včasih se mi je zdelo, da bo dirkal samo Alex), srečanj, obiskov kolegov (med drugim tudi Alessandra Nanninija), pa fotografiranja z oboževalci, ki jih hvala bogu pri DTM-u še vedno spustijo na obisk k dirkačem … Vse to je z veliko dobre volje opravljal Alex. In na koncu še odlično dirkal. V prvi dirki je bil 13. v drugi pa celo 5.

To pot so mu pri BMW-ju dirkalni avtomobil pripravili nekoliko drugače. Vse komande je namreč opravljal z rokami. Tudi zaviranje. In pritisk na »ročni zavori« je ob polnem zaviranju znašal kar 60 kilogramov. Zdaj pa si vi predstavljajte, da delate sklece na eni roki, zraven pa vozite še avtomobil! In to v borbi s skoraj najhitrejšimi možmi na Svetu! Kot gostujoči voznik! In dosežeš tako dober športni rezultat! In to pri letih 50+! To je preprosto neverjetno. Ampak mimogrede; Alex je tudi dvakratni olimpijski paraprvak v cestni vožnji z vozički, opravil je triatlon železnih na Havajih in še kaj. Alex je resnično svetovni športni fenomen. In preprosto legenda!

Pa ni samo velešportnik. Je tudi velečlovek. Pogovori z njim mi vedno navdahnejo. Preprosti odgovori, vedno pozitivno mišljenje, življenjske resnice, ki jih včasih sami ne vidimo. Že njegov železni stisk roke ti da jasno vedeti, da te ne jemlje kar tako, da se s tabo res želi pogovoriti, pa naj gre za dirkanje, njegovo zgodovino, ali pa za povsem vsakdanje stvari. Verjetno so bila vsa vprašanja zastavljena že tisočkrat, vendar Alex vedno znova odgovarja potrpežljivo, z žarom in zanimivo. Meni bi se najbrž odtrgalo, ko bi že 1.112 odgovarjal na vprašanje, kako sem izgubil obe nogi. Ne, Alex pa ne!

Od dirke v Misanu ni pričakoval veliko. Bil je gostujoči dirkač, kar pomeni, da ni bil »navožen«, kot njegovi kolegi, da je imel precej manj treninga in možnosti za učenje nastavitev. Bil pa je izredno vesel, da so ga pri BMW-ju povabili na dirko in to v Italijo. Alex se je rodil v Bologni, le nekaj deset kilometrov od Misana. Zato je bilo seveda pričakovati, da ga bo prišla spodbujat velika množica njegovih oboževalcev. To je bila zmagovita športno-marketinška kombinacija Zanardija in BMW-ja. Ena od najlepših zgodb, ki jih je spisal DTM v nekaj zadnjih letih. Po dirki je preprosto rekel: »Kot bi osvojil zlato medaljo!«

Vsekakor pa iskrene čestitke, legenda Alex Zanardi!

Besedilo: Primož Lemež

Foto: Anže Lemež

 2_1
 2_3